koliko so ti poznana naslednja razmišljanja:
"če bom zdaj dovolj delal/garal, potem bom nekoč lahko užival/počival."
"nekega dne me bo moja ženska končno razumela in takrat se bo nehala stalno pritoževati."
"to kaj zdaj počnem, je samo začasno in zato, da bom nekoč lahko počel tisto, kaj si v resnici želim početi/delati."
in seznam gre naprej…
spomnim se enega zelo luštnega rekla…"življenj je težko in potem umreš"…:-)
nočem izpasti pesimističen ali tako je…
največja napaka, ki jo ljudje delamo je, da mislimo, da bodo stvari NEKOČ, na ne vem kakšen izjemno drugačen način, DRUGAČNE…
a to se nikoli ne bo zgodilo…nikoli se ne konča, ja…:-)
življenje je živ proces, ki se stalno nadaljuje in spreminja, ki ti stalno ponuja nove izzive, nove IGRE…
nikoli ne bo zares konec, zato nehaj čakati na med in mleko…nehaj čakati in delaj to, kar si zares želiš, prav ZDAJ…
pusti raznorazne izgovore (ko bom imel več denarja, ko bom imel več časa, ko bom tralala hopsasa) ob strani…nehaj čakati…pozabi na mit "nekega dne"…
delaj to kar rad delaš, ZDAJ…delaj to, na kaj čakaš, prav ZDAJ…delaj to, za kaj si tudi rojen da delaš, prav ZDAJ…magična beseda je ZDAJ, ZDAJ, ZDAJ…
ja no, zdaj malo že pretiravam…:-)…a to samo zato, da bo sporočilo ostalo v tvoji glavi…da se bo vsedlo…:-)
veš, dovolj je 1 ura na dan…nič več…samo 1 ura na dan…in to katerakoli ura…24 jih je, izberi si tisto, ki ti najbolj ustreza…
in tisto uro počni/delaj točno tisto, kaj neizmerno rad delaš…kljub ostalim dolžnostim, ki jih imaš čez dan…
življenje te bo stalno testiralo…stalno boš naletel na raznorazne izzive…
torej, ali živiš polno življenje kot si ga resnično želiš, kljub vsem izzivom…ali pa čakaš in se tolažiš z iluzorno/fantazijsko prihodnostjo, ki nikoli ne pride…to je sedaj vprašanje…:-)
ljudje, ki so ŽIVELI življenja, živeli pomembna življenja, ljudje, ki so pustili sled…so ljudje, ki niso nikoli čakali…na nič….ne na denar, ne na več časa, ne na neko kvazi varnost…na nič…
every moment waited is a moment wasted…
in tako se jaz s tem postom POSLAVLJAM…
ne bom čakal…ne ne ne…ker "nekega dne" ne pride nikoli…
grem na DOPUST…zdaj…:-))))))))))))))))))
čav čav…:-)
carpe diem
-5er
peterkamnicar.blogspot.com
ps: priznam, tudi jaz kdaj pa kdaj nočem, ne morem itd…vem, ni enostavno…a vprašanje je, če se da?...in odgovor je DA…so, keep moving…morski pes, ko se neha premikati, umre…:-)
pps: res grem na dopust in to zelo zelo aktiven dopust…ko pridem domov, sledi poročilo, itak…en majhen namig: 4 treningi na dan po 90 minut…:-))
